Preiskave delovnega okolja

Meritve osvetljenosti in ostale preiskave delovnega okolja mora delodajalec izvajati na podlagi 19. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011), ki določa, da mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja tudi tako, da z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere.

Izmerjene vrednosti osvetljenosti na delovnem mestu ocenjujemo po Standardu EN 12464 in Pravil¬niku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS št. 89/1999, 39/2005).

Z meritvami osvetljenosti ugotavljamo tri dejstva:

• ali je realizirana izvedba razsvetljave skladna s projektom,
• ali osvetljenost na delovnem mestu v obratovalnih razmerah ustreza zahtevam dela in delavca,
• ali osvetljenost na delovnem mestu ustreza predpisom in standardom.

Meritve mikroklimatskih razmer in ostale preiskave delovnega okolja mora delodajalec izvajati na podlagi 19. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011), ki določa, da mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja tudi tako, da  z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere.

Izmerjene vrednosti toplotnih razmer (mikroklime) v delovnem okolju ocenjujemo po Pravil­niku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS št. 89/1999, 39/2005) in smiselno tudi po Pravilniku o klimatizaciji in prezračevanju stavb (Ur. l. RS št. 42/2002, 105/2002 ) ter SIST ISO 7730.

Hrup na delovnem mestu je stresor in vpliva na storilnost, zdravje in počutje delavcev. Po daljšem času izpostavljenosti hrupu se pri delavcih pojavljajo bolezenski znaki na živčnem, žilnem in slušnem sistemu.

Meritev hrupa na delovnem mestu se izvaja na osnovi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. l. RS, št. 17/06, 18/06) in standarda SIST ISO 9612 ter metodologije o meritvah hrupa na delovnem mestu.
Kot škodljiv hrup se šteje ves hrup, katerega raven dnevne izpostavljenosti presega 85 dB(A) oz. konična raven preko frekvenčnega uteženja C presega 140 dB(A). Delovno mesto, kjer je prisoten škodljiv hrup imenujemo – hrupno delovno okolje. Izpostavljenost (dnevna ali tedenska) hrupu nad 90 dB(A) pa predstavlja potrebo nad izvedbo poostrenih ukrepov za zaščito delavcev.

Škodljiv hrup lahko na delavca deluje na naslednje načine:

1. okvari slušni organ, tako da lahko delavec ogluši,
2. škodljivo deluje na organizem v obliki stresa, negativno deluje na ožilje in posredno na ostale notranje organe,
3. ovira ali onemogoči opravljanje dela ali sporazumevanje in signalizacijo z zvočnimi signali ali opozorili.

1. ob uvedbi novega delovnega mesta;
2. periodično najkasneje vsakih 36 mesecev;
3. ob pritožbah delavcev;
4. ob zahtevah delovnega inšpektorja;
5. ob izpolnjevanju dokumentacije pred invalidsko komisijo;
6. pri dokazovanju izpolnitev svojih zakonskih obveznosti ob odškodninskih in kazenskih postopkih.